Morski prehodi Grčija, Turčija in nekaj koristnih informacij

[MicTic]

Za letos malo pozno toda bolje pozno kot nikoli!
------------
1.Še pred tremi leti, ko sem se prvič podal v Gr se je bilo treba prijaviti v "prvi" luški izpostavi (Govia na Krfu). Grki niso nič komplicirali, samo procedura je šla po Grško zelo počasi..... 3-4 ure sem čakal, da vstopim v pisarno (no zunaj smo se zabavali in preklinjali počasnost Grkov). Ko sem prišel na vrsto, se mi je uradnik res posvetil in ga nihče ni mogel zmotiti, dobil sem vse informacije kar sem hotel. Pogovarjal se je z mano, kot , da zunaj ni še 20 ljudi. Sprejem je bil topel in brez komplikacij. Kot nasledno distinacijo sem mu navedel Jonsko morje.
Tole sem napisal v svoj dnevnik
Citiram:
31.07.2007
Ob 10.00, ko odprejo kapetanijo se gremo prijavit. Vrsta neskončna, vendar še kar nekako
gre. Zunaj se zabavamo. Grška Ablast pa počasi štempla. Nič razburjenja. Ko pridem po 4
urah jaz na vrsto, so prijazni, kot da sem sam. Se mi posvetijo in jih ne briga če je še dvajset
ljudi zunaj. Formalnosti istočasno z menoj uredita Lojze in Nani.
Nato kapitan vstane in reče ljudem zunaj: »Grem na kosilo pridem čez eno uro.« Prijazno brez
razburjenja in odide.
Končno mi smo uradno v Grčiji. Nobenih komplikacij, kot so jih omenjali naši jadralski
avstrijski kolegi. Vse jim dol visi. DOBRODOŠLI v Grčiji. Vam bomo že drugače pobrali
denar.
Plačamo marino in se odpravimo proti otoku Paxo zaliv Laka.
Preje še napolnimo rezervarje z nafto.
Konec citata;

Naslednjič sem se poiskusil vpisat na Itaki, toda me je kapetan tako čudno gledal in me vprašal, če res želim to narediti. Odgovoril sem, da ne potrebujem. Od takrat dalje se nisem nikjer več vpisoval.
Kot vzgleden pomorec, sem se odjavil samo še pri odhodu, pa še to sem kasneje izvedel, da ne bi bilo potrebno.
-----
2. lansko leto 2009, se sploh nikjer nisem prijavil v Grčiji. Prvič so me povprašali po zdravju, ko sem plačeval prekopnino v Korintu, pa še to samo zato, ker so me morali vnesti v kompjuter, ker to zahteva protokol pri prehodu Korinta.
Grki so postali zelo tolerantni (ali pa leni) in ne delajo nobenih problemov.
------
V knjigi Mirana Tepeša "Z vetrom", sem prebral, da se je moral javiti oblastem pri podhodu Patraškega mostu, sem bil kar malo nervozen. Enako sem prebral v raznih peljarjih.
Toda na srečo sem srečal na Itaki mojega dobrega prijatelja iz Avstrije, ki je bogaboječ (Avstrijec in navajen delati vse po regelcih) in mi je podal informacijo, da se to ne dela več. Da te samo čudno gledajo.
Pač s "teškim" srcem sem ga ubogal in res ni bilo nobenih problemov. Niti tja niti nazaj.
---------
3. Uraden prehod v Turčijo je res administracijsko problematičen, zato se je dobro da se najame Agenta, ki pa ti lahko za to uslugo pobere od 15 do 200 EUR.Odvisno od luke vstopa.
Za enodnevni obisk Turčije, nismo komplicirali. Vrgli smo sidro, se kopali. Obiskali lokalno gostilno.
Problem je le če greš v Marino. Tu je bolje da se prijaviš.
To je približno tako, kot če se greš kopat iz Pirana v Kanegro. Samo, da so te Turki veseli, Hrvati pa.....(misli si svoje)

Gorivo, vodo in vse dobiš skoraj v vsaki Grški vasici. (pripeljejo ti vse na majhnih kamiončkih). Seveda si pa moraš za to vzeti čas. Pa kaj saj si na dopustu.

Kratek povzetek;
Grki so bili 15 let nazaj neprijazni in so komplicirali, kot Hrvatje sedaj. Zato so začeli izgubljati turiste. Ugotovili so da lahko z malo prijaznosti naredijo ogromno. Sedaj že pretiravajo že v drugo smer. Turistov je sedaj spet ogromno in v čarterskih delih Grčije že kar moteče.
Bolj je zapuščen ali odaljen je otok, več je domačnosti in prijaznosti - manj čarterašovin več miru. Ljudje ti radi pomagajo in če si normalen, hitro postaneš njihov, z njimi piješ uzo, razbijaš krožnike, plešeš in postaneš del njih. Edina izjema so turistični otoki (Simi, Kos, Lesbos, Rodos) Tu se boste v glavnih pristaniščih počutili kot na Hrvaškem. Vse zasedeno. Ribiči vas odganjajo. In če niste vešči sidranja kjerkoli, improviziranja oz. biti sidrani daleč od obale, tu ne boste našli mesta ne za privez ne za sidro. Kot sem že rekel. Evropskim državljanom-plovilom (plovila pod EU zastavami), ki pridejo iz EU oz iz Šengena, ne delajo problemov. Prijava ni potrebna, če pa že vstrajate s prijavo, vedno izjavite, da prihajate preko Italije.
Zaenkrat ne komplicirajo in ne preverjajo radijskih dovoljenj in postaj, je pa zaradi vaše varnosti dobro, da znate postajo uporabljati in da seveda postaja dela. Sploh pri prečenju jadrana, mi je prišla zelo prav.
--------------------
Grčija mi je zlezla pod kožo. Pač se izogibam teh romarskih krajev, toda če si res želim ogledat kak tak kraj moram vzeti v zakup to realnost, ki pa je bolj izjema kot pravilo.
Če bi mogel bi šel vsako leto v GR. Samo da ne bi bila tako daleč. (transfer)
Turčija je čudovita destinacija, še bolj oddaljena kot Grčija. Pokrajina drugačna. Lahko celo rečem lepša. Več izkušenj nimam. Toda, kot dobivam informacije od drugih, je Turčija lepša za družinsko jadranje kot Egejska Grčija in tudi znamenitosti za radovedne je vsaj toliko kot vGrčiji.

karte:
Najbolj mi je pomagala karta na GPS- Navinics. Dovolj točna za navigacijo. Malokrat je odstopala od realnega. Točnost sem pogrešal predvsem v kakih ozkih zalivih in mandračih se nisem preveč oz na pozicijo.
Kot karta pa je bila enkratna!
Priporočam, tudi Imrayev peljar, ki pa nima natančnih opisov manjših zanimivih sidrišč. Greek wather pelar je bolj nasplošen in primeren za načrtovanje. Za bolj natančne informacije pa priporočam, da se nabavi peljar od iste firme samo po območjih (Jonsko morje, dedokanezi, Kikladi itd.)
Najboljša karta, vsaj zame za Grčijo je "knjižica" kart Eagle ray, ki jo lahko kupite tudi po internetu. Grčija je razdeljena na več področij, tako, da lahko nabavite samo tisto "knjižico" oz del, ki vas zanima. Karte in komentarji so dvojezični /ang, gr/ in zelo koristni. Vse najdete na naslovu:
http://www.eagleray.gr/seaguide_en.htm
Po plačilu po internetu sem jo dobil v roku 14 dni!!!
V Aprilskem Valu sem prebral, da lahko te karte nabavite tudi pri Navtika Cizej v Mariboru!